Že ko prste svoje roke pogledam, vidim različnost in drugačnost in vsak sveti svojo posebnost in vsak služi svojemu namenu. Nobeden od njih ni nadomestljiv. Če pa kateri po nespameti ali nezgodi manjka cela dlan, cela roka in celo telo trpi in vsa notranjost! Ali lahko kazalec zamenja mezinca?
Preprosto, a ne!
Dobro!
Potem pa poglejmo našo družbo in vedenje o prstih prenesimo na naše medsebojne odnose.
Današnja družba oz njen svobodni del pomika svoj center k posamezniku! To pa bi pomenilo, da je vsak posameznik vreden, dostojen, unikaten in ravno s tem, kakršen je, lahko največ prispeva k družbi svobode, ki nastaja.
Seveda, še vedno živijo centri moči v naši družbi, ki bi radi upravljali z našimi umi, ki bi nam določali, kako naj mislimo, kako naj verjamemo, koga in kaj naj ljubimo, ki nam pridigajo kaj je naravno in normalno, medtem pa sami utelešajo največje neetičnosti in svoje frustracije izpraznjujejo nad vsem in vsakomur, ki si drzne živeti po svoje, ki upa biti le tisto, kar je.
Sprašujem se, kako naj posameznik v družbi bode srečen in posledično uspešen in tako prispeva blaginjo družbi, če je označen, kot ne normalen in ne naraven, če pa je drugačen diskriminiran od drugačnih.
Ne morem verjeti, da mnogi ne morejo dojeti, da grupiranje ne nosi nič dobrega, kajti znotraj neke grupe obstajajo drugačni, kolikor je članov neke skupine in vsi oni v imenu grupiranja in samo-etiketiranja zanikajo in tlačijo svojo posebnost in unikatnost. Potem ta neka določena skupina v družbi je nastrojena zoper drugo skupino drugega pola družbe, ki pa tudi tlači unikatnost svojih članov.
Mar ni ta plemenska zavest že presežena??
Vemo, dobro nam je jasno, da ti načini družbenih odnosov, ne prinašajo nič dobrega, ampak ustvarjajo le bojno polje določenim idejam, itd..
Današnja družba bi rabila biti zasnovana na vrhunskem spoštovanju posameznika, ki je razumljen in sprejet kot del družbe, kateremu je omogočeno, da da maksimum iz sebe. Če je družba centrirana na svobodnih in zadovoljnih posameznikih, se lahko premakne v novo dobo, kjer bodo ne le na papirju potrjene človekove in vse ostale pravice, ampak bodo povsem funkcionirale tudi v stvarnosti, pa ne glede na to, ali nek posameznik živi v Amsterdamu, Londonu, Ljubljani ali v nekem zaselku ob vznožju neke gore.
Ko bodo vsi "seksualci" (hetero, homo, bi) dojeli, da iščejo in udejanjajo isto potrebo po izmenjavanju energije ljubezni, pripadnosti ipd., bodo vse nesmiselne fobije odpadle, saj vendar vsi iščejo isto, le vsak na svoj način...
Ko bodo vsa človeška spolna bitja (moški, ženske, obojespolni in transspolni) dojela, da so le ljudje, ki sami sebe doživljajo v skladu s tistim, kar čutijo v svoji notranjosti ne glede na zunanji izgled, bodo prenehali mnogi seksizmi in mnoga sovraštva med temi skupinami ljudi. In tako vsak ne glede na spol in spolno identiteto bo kot svobodno, priznano in sprejeto bitje lahko dalo največ od sebe za blagor vseh.
In tako naprej za vse možne religijske, nacionalne in ostale drugačnosti...
Za srečno družbo s srečnimi posamezniki je potrebno zelo malo, a to malo je le to, da se vsi medsebojno sprejmemo, spoštujemo in izvabljamo drug iz drugih le najboljše.
Kako naj palec reče kazalcu ne rabim te, ti nisi normalen, ti nisi naraven, ker nisi, kakor sem jaz.
Zamislite si, da leva noga hoče ubiti desno nogo, ker ni ravno njena kopija,..
Pomislite, da katerikoli del telesa ugovarjajo drugemu, ga prezira in sovraži..
Pomislite v kakem neredu bi bilo telo!!
Mar ni v takem nesoglasju današnja družba neprebujenih in neozaveščenih posameznikov, ki bi drugega kar izključili, eliminirali,..??
Če je telo celota vseh svojih delov in celo najmanjših, ki so vsi nenadomestljivi, mar ni tudi družba celota vseh posameznikov ne glede na njihovo poreklo, barvo kože, spol, spolno identiteto, spolno usmerjenost, religioznost, saj je vsak nepogrešljiv del te celote.
Torej če trpi en del telesa, skupaj z njim trpi celo telo. Prav tako če trpi samo en posameznik, to izgubo utrpi cela družba.
Ashana Jurič
