Iskrenost do sebe udejanja le pogumno Srce

Vedno bodi iskren, ampak najprej sam s seboj. Kajti iskrenost do sebe poraja najglobljo intimo, ki celi preteklost in osvobaja iskrenega od ujetosti v sedanjosti; to je prostor, kjer se lahko sreča s samim seboj.

Iskrenost do lastnega bitja, je  upati se pogledati v notranje ogledalo, ki je največkrat polno nekih bolečin, nerešenih in nedokončanih stvari, kjer pravzaprav naši notranji "demoni " čakajo na njihovo odrešitev in integracijo. Sama integracija bi pomenila, da te stvaritve iz temnih predelov podzavesti vstopijo v Luč - v samo zavest, jih na novo opredelimo, jim podelimo zavestne smisel, končno jih več ne zanikamo, ampak so del našega zavedanja, ki nas ne bremenijo, ampak so oluščeni vsake negativne emocionalne energije. Dovolili smo jim, da bivajo v našem zavednem delu kot očiščena modrost, ki jo lahko vedno uporabimo za naprej.

Iskrenost pa je v nezmožnosti delovati, če človek ne spoštuje Resnice, če se je boji, če je ni pripravljen sprejeti. Iskrenost in Resnica se na nek način pogojujeta. Vsekakor, najprej se mora prebuditi želja po svobodi; po tem, da bi človek živel srečno v lastni koži; ta občutek in potreba ga vodita do prve preizkušnje, ki je Iskrenost! Kolikor je potreba po svobodi in sreči dovolj velika, toliko v posamezniku narašča želja po po Iskrenosti s samim seboj. Ta narašča, a hkrati narašča pritisk vsega, kar je bilo zanikano, zatajeno in potlačeno, kakorkoli neizpovedano!

Ta pritisk lahko vzdržimo le na ta način, da smo najprej sočutni s samim seboj, če je sočutje do sebe dovolj pristno in močno, se avtomatsko prebudi želja po tem, da sprejmemo to, kar se iz podzavesti osvobaja in na zavestni ravni v luč prebuja. To je ta famozni Meč Resnice z dvema reziloma, en del ustvari trpljenje, ker prihajajo na plan prebujene "zveri", drugi pa je tisti, ki obljublja svobodo in emocionalno ozdravljenje! Tu mnogi odnehajo prav zaradi prvega rezila, ki prebada vse, kar ni ljubezen, vse kar ni zdravo in svobodno, ampak z enim namenom, da bi prišlo do osvoboditve. Drugo rezilo pa mazili rane in jim daje zdravila, saj se v človeku prebudi spoznanje - ahaaa, to je to, v tem je stvar!

Iskrene oči so pogumne, kajti one si upajo preko srca pogledat v najbolj zatemnjene hodnike naše podzavesti. Iskrene oči slutijo, da ta pot razkritja ni za strahopetne in samo-oslepljene.Saj te oči pripadajo pogumnim srcem, neustrašni volji svobode in ravno te dosežejo na koncu tisto Luč na koncu tunela, ki je neprestano svetlikala in klicala človeka v svobodo!

Lepo se imejte!

Naj vas spremlja pogum, iskrenost in ljubezen do sebe. da bi užili lastno svobodo, ki se skriva izza vseh ran!

Ashana Jurič