Naš svet je zelo ovrednoten. Predvsem materialno bogastvo je
zelo cenjeno. Vsak vidi, kakšno hišo in avto ima sosed in koliko denarja ima
kdo na bančnem računu.
Običajno so taki ljudje, ki so označeni za »bogatune«,
etiketirani za goljufe.
Če ima kdo dobro postavo, dobro ženo ali moža, potem ima
srečo, pa je zopet zavist na pohodu.
Po drugi strani pa se iz vseh logov sliši »jamranje«:
»Zakaj pa meni ne uspe? Zakaj si ne morem kupiti dobrega
avtomobila? Zakaj mi ne uspe kupiti hiše? Zakaj me zdravje zapušča?«
Pa največkrat tako »jamrajo« tisti, ki imajo zdravje in
streho nad glavo.
Ali kdaj kdo pomisli, kaj je v resnici bogastvo in kaj
siromaštvo?
Ali znamo biti hvaležni za to kar imamo?
Največkrat ne, dokler nas kaj ne »klofne«.
To je žalostno, a resnično.
Smo hvaležni za svoje zlate rokice, ki naredijo marsikaj:
pomijejo posodo, skuhajo, pobožajo, objamejo, nas hranijo…?
ALI NI TO obilje???
Koliko ljudi ne more dvigniti rok in so odvisni od pomoči
drugih pri oblačenju in pri hranjenju!!!
Kaj pa dober sluh, vid, tip…???
MAR NI TUDI TO BOGASTVO??
Pa gibljivost hrbtenice, nog in celotnega telesa?
MAR NI TUDI TO OBILJE?
Koliko ljudi je prikovanih na invalidski voziček iz
različnih razlogov?
Koliko ljudi je prikovanih zaradi bolezni na posteljo?
Kdaj pomislimo nanje, ko tožimo, kako hudo nam je?
Ljubi moji!
VSO OBILJE NAM JE NA DOSEGU ROKE, PRAVZAPRAV NAM JE BLIŽJE
OD DIHA!!!
Verjemite, največje obilje je Ljubezen do sebe in drugih, ki
pa je v nas samih.
Mi pa vso bogastvo sveta iščemo zunaj sebe.
Hlepimo po tem, kar ima sosed.
Ko pa sami pridemo na to »tapeto« smo pa ubogi in so drugi
do nas krivični. In ko nam drugi pokažejo zrcalo, so najhujši masakratorji na
svetu.
Tedaj je naša duša tako hudo pritisnjena s strani našega
ega, da že kar hlasta za zrakom in ko njen »teleskop« (naše oči) prebere
mogočno resnico, se duša zgane od sreče in zavzdihne:
»KONČNO!!!«
A ego ne misli tako. Ve, da ima duša večjo podporo s strani
Stvarstva od njega in da s tem prihaja njegov konec. Zato napade »navideznega
napadalca« z vso silo, samo da bi utišal in preplašil dušo.
Noče in noče razumeti, da nihče ne preganja njega, ampak da
Stvarstvo od njega želi, da sodeluje v največjem projektu ustvarjanja
enosti.
Ko je ego v stanju strahu, krivdiranja in obsojanja, je v
zelo hudem in močnem siromaštvu, ki sploh lahko prizadane katerega koli
človeka!
To je duhovno siromaštvo, ki žal, vodi potem do resničnega
siromaštva na vseh področjih življenja.
Ko pa se ego vda in se pusti voditi Brezpogojni Ljubezni
duše, tedaj lahko ego postane eden zelo konstruktivnih delov v ustvarjanju
brezmejnega obilja, ki prav tako zajema tako duhovno, kakor tudi materialno obilje,
ki si ga vsak zasluži že samo zaradi tega, ker obstaja.
Sarayna Delfina